Imunski sistem

abpp

Lansko zimo so štirje od naših petih otrok simultano obležali. Še nikoli ni bilo tako intenzivno, ponavadi si to nalogo razdelijo in ne ležijo drug čez drugega. Potem je opešal mož. Jaz in najmlajši sva stala in se borila. Z juhami, čaji, vitamini, zimsko zelenjavo in z veliko crkljanja.

Virusi in bakterije naseljujejo naše telo. To je dejstvo. Ampak to, kar nas naredi bolne ali ohrani zdrave, je kombinacija odziva našega imunskega sistema, našega čustvenega stanja in naše psihične stabilnosti. Čustveni odzivi torej vplivajo na naše fizično “zdravje”, ravno tako kot invazija virusov in bakterij. Holistični zdravniki – na vzhodu in in zahodu – rečejo temu povezava med telesom in umom.

Candace Pert, svetovno znana nevroznanstvenica, ki je s svojimi objavami in knjigami pomembno prispevala k prepoznavanju in priznavanju koncepta telo-um (“body-mind”), je nekoč komentirala: “Vsi smo že slišali za psihosomatske bolezni. Ampak, ali ste kdaj slišali za psihosomatsko zdravje?”

Imunski sistem ima kompleksno nalogo: razlikovati mora med vsem, kar smo mi in vsem, kar nismo. Večino časa lahko srečno sobivamo z vsemi bakterijami v našem telesu, z zrakom, ki ga vdihavamo, z oblačili, ki se dotikajo naše kože, s hrano, ki jo vnašamo vase. In potem se zgodi, da mimo vseh obramb v prvi vrsti (koža, pot, sebum, sluz, kislina v želodcu) smukne škodljiv organizem in naš imunski sistem – vranica, kostni mozeg, limfni vozli, različne vrste belih krvnih telesc – družno stopi v akcijo.

Da bi svoje delo dobro opravljal, da bi uničil le sovražne organizme in popravil le naše celice, mora imunski sistem sodelovati z živčnim in endokrinim sistemom. Imunske celice tako ne živijo le v membranah pljučnih kril in črevesja, v naši koži, v sluznicah, ampak potujejo po celem telesu in se odzivajo na njegove potrebe.

Kako bi torej čustveno stanje lahko vplivalo na kaj takega? Candace Pert v svoji knjigi razlaga, da v prvi vrsti nevropeptidi, ki prenašajo misli in emocije po našem telesu, nadzorujejo tudi poti in migracije belih krvničk, ki uničujejo sovražne bakterije in viruse. Ti isti nevropeptidi se vežejo na celice, ravno tako kot virusi in bakterije. Reovirus, na primer (povzroča prehlade in/ali mile diareje), se veže na iste receptorje kot norepinefrin (tudi noradrenalin), hormon, ki ga telo proizvaja, kadar smo srečni, kadar se počutimo srečne in polne energije. In če virus ne najde prostora, če so vsa mesta na gostujočih celicah zasedena s hormoni sreče, potem… Ni prostora zanje! Ne morejo škoditi!

Vsi poznamo mehanizem, ki mu znastveniki rečejo “boj ali beg”. Če ste kdaj zgrešili stopnico ali skoraj padli na smučišču, potem veste, kakšen je občutek – telo preplavi adrenalin, krvni pritisk naraste, srce vam divje utripa, potite se v potokih, postanete super pozorni in dih postane plitek, hiter in sunkovit. Zato, da bi simpatični živčni sistem odreagiral karseda hitro in učinkovito, telo vanj preusmeri energijo iz vseh ostalih telesnih sistemov: iz prebavnega, reproduktivnega, imunskega. Te zaustavi na goli minimum, tako da tečejo le še vzdrževalne funkcije.

Ko ugotovite, da ste izven nevarnosti, se začnete umirjati in živčni sistem se vrne v normalno stanje. Če pa ste nagnjeni k temu, da ves čas čutite grožnjo iz okolice, potem telesu sploh ne omogočite pomiritve in telesni sistemi se nimajo priložnosti uravnovesiti. Ostanejo super napeti. Nadledvični žlezi postanete izčrpani od stalnega pumpanja adrenalina v telo. Prebavni in imunski sistem ostajata lenobna in zaspana. Če se vse skupaj nadaljuje v tej smeri, se bo imunski sistem izključil. In s tem ustvaril priložnost za vse bakterije in viruse., ki si želijo v naše telo.

Imunski sistem slabi tudi pomanjkanje globokega spanca. Globok spanec namreč regenerira imunski sistem (poveča proizvodnjo prolaktina in interlevkina-1, hormonov, odgovornih za izboljšanje delovanja imunskega sistema. Pomanjkanje spanja upočasni fagocitozo (uničevanje tujih organizmov) in preprečuje proizvodnjo limfocitov.

Na kratko: vaše fizično telo dobiva signale, da je bodisi vse v redu (v tem primeru vse lepo prosto teče), bodisi da smo v nevarnosti, ne zmoremo, ipd, – v tem primeru deluje simpatični živčni sistem v “boj in beg” nastavitvi.

Torej, kaj storiti?

Vsekakor bi bil to dober trenutek, da se ozremo na svoje življenje in kako ga živimo. Mogoče prezračimo svoje navade, prerešetamo svoje izbire. Dajmo skupaj: zdrava hrana, redna vadba joge, dober spanec.

In še nekaj zanimivega: strokovnjaki so ugotovili, da niti ni toliko pomembno, kaj počnete, pomembneje je, da v to verjamete. Da res verjamete, da vam bo pomagalo. Zdaj so tiste shujševalne tablete postale privlačnejše, kajne?

Na kratko:

1. Spanje. Od 22h do 6h je najbolje.

2. Hrana, polna antioksidanstov.

3. Stopite v stik s svojimi čustvi in se jih naučite izraziti. Umetnost, joga, šport. Kričanje, objemi, sprehodi v gozdu. Karkoli deluje. Če potrebujete pomoč se obrnite na strokovnjake. Vzemite si čas, da raziščete njihovo kredibilnost.

Navidh: The Woman’s Book of Yoga & Health (Linda Sparrowe, Patricia Walden)

Share on facebook
Urška Božič Križaj
Urška Božič Križaj

....